Pojava revolucionarnega sovjetskega bojnega vozila pehote BMP*-1 v letu 1967, v vrhovih JLA ni ostala neopažena. Kljub želji da se to vozilo kupi v ZSSR*, zaradi visoke cene in nepripravljenosti Sovjetov da ga prilagodijo zahtevam SFRJ (zahteva je bila 20 do 30 mm top, ki lahko deluje na zračne cilje) je bilo leta 1969 odločeno, da se pristopi k samostojnemu razvoju in proizvodnji podobnega vozila, projekt pa so poimenovali »OT M-980«. V letu 1974 je bil po velikih težavah le izdelan prototip vozila, katerega (bojno nezmožne) kopije so bile prikazane v mimovozu na paradi v Beogradu 9.5.1975. Nulto serijo so zaradi težav pri nabavi ustreznega motorja (izbran je bil Hispano Suiza HS-115-2, enak kot pri francoskem BVP AMX-10P) in druge opreme iz Francije, kakor tudi organizacije proizvodnje uspeli dokončati šele leta 1978. Leto kasneje so vozilo po opravljenih testih uvedli v oborožitev JLA z oznako BVP M80 in ga serijsko proizvajali (250-270 vozil) do 1983 leta. Zaradi težav s francoskim motorjem je bilo že leta 1977 odločeno, da se v vozilo vgradi domač motor OM403 za katerega je tovarna FAP* pridobila licenco od firme Mercedes-Benz (motor je proizvajalo podjetje FAMOS*, kjer se je vršila tudi končna montaža vozila). Po izvedbi konstrukcijskih rešitev, ki so omogočile vgradnjo novega motorja, so leta 1979 izdelali prototip, ki je bil po opravljenih testih leto kasneje sprejet v oborožitev z oznako BVP M80A. V letu 1984 so pričeli s serijsko proizvodnjo, ki je potekala do razpada SFRJ leta 1991. V tem času je iz proizvodnje linije prišlo okoli 750 vozil BVP M80A. Do razpada SFRJ je bilo razvitih tudi več različic specialnih vozil, kot so: samovozni raketni sistem PZO* »Strela-10M2J« (projekt »Sava«), 30/2 mm M80A SPAT*, brigadno/divizijsko poveljniško vozilo M80A VK, protioklepno vozilo M80A LT (samovozni PO* lanser vodenih raket »Maljutka«), vozilo za miniranje M80A MOS in druge, vendar so do faze proizvodnje uspeli pripeljati samo poveljniška vozila za četo in bataljon (dodana radijska postaja RUT*-1 oz. RU*-20), medtem, ko je načrtovano izdelavo 200 vozil BVP M80A1 z novo kupolo s 30 mm topom M86 prekinila vojna in razpad SFRJ. Vozila BVP M80A so bila v glavnem razporejena v mehanizirane in oklepne bataljone oklepno-mehaniziranih enot JLA, v Sloveniji je bila to 1. okbr na Vrhniki, ki je v svojem sestavu imela 66 vozil (od katerih jih je 50 ostalo v Sloveniji). Nekaj tankov pa je TO zaplenila v bojih z enotami Varaždinskega (32.) korpusa JLA [32.mbr - Varaždin] med osamosvojitveno vojno v Prlekiji in Pomurju in v Trzinu pri Ljubljani (1.okbr). Slovenska vojska je BVP M80A razporedila mehanizirane čete 24., 44., 54. in 74. ok(m)b, ter nazadnje v 45. okb*, kjer so služili do leta 2008.