Zbirka vozil s podzbirkama bojna vozila in nebojna vozila je v Vojaškem muzeju pomemben del premične kulturne in tehniške dediščine za slovensko vojaško zgodovino.
Tvorijo jo predvsem bojna in nebojna motorna vozila iz druge polovice 20. stoletja, nekaj zanimivih je še iz druge svetovne vojne. Priprava eksponatov te zbirke je zahtevna, saj je na našem ozemlju precej bojnih in drugih vozil, med katerimi so nekatera edina celo daleč naokoli, a so po večini v slabem tehničnem stanju in jih je treba temeljito obnoviti. Malo lažja je priprava vozil, ki so jih in jih bodo še izločili iz operativne uporabe in ne zahtevajo veliko obnovitvenega dela. Enota za tehnično vzdrževanje III (ETV III) logističnega bataljona SV v Vojašnici Franca Rozmana – Staneta, usposobljena za vzdrževanje vojaških vozil, v sodelovanju z VMSV uspešno restavrira muzejske eksponate.
Velik del zbirke vozil Vojaškega muzeja SV ima svoje mesto v oklepno-artilerijski zbirki Parka vojaške zgodovine Pivka, nekaj eksponatov je razstavljenih tudi drugje. Z načrtovano selitvijo VMSV bo del zbirke našel dom pred Kadetnico v Mariboru.

Tank M-47 patton

Bojna vozila
Bojna vozila so praviloma oklepljena in oborožena ter namenjena za izvrševanje bojnih nalog. To so predvsem tanki, oklepni avtomobili, oklepni transporterji, samohodke ter posebna amfibijska in zračno-desantna bojna vozila. Prva oklepna vozila so veličastno vstopila na prizorišče v prvih mesecih tako imenovane velike vojne v letih od 1914 do 1918 in še preden so se srečala s kruto realnostjo tedanjih bojišč, so nakazala svoj hiter vzpon. Med prvo svetovno vojno se je pojavil tudi značilen predstavnik oklepnih vozil – tank, ki združuje tri elemente: ognjeno moč, mobilnost in zaščito. Že v drugi svetovni vojni so tako naredili kot uničili večdesettisoč tankov in oklepnih vozil, tankovski spopadi so bili tudi na slovenskem ozemlju. Tanki in oklepna vozila so bili nato v Sloveniji kot oborožitev JLA, v oborožitvi so ostali tudi v Slovenski vojski. Po »upokojitvi« si tanki Slovenske vojske zaslužijo častno mesto v muzejski zbirki.
Zbirka Parka vojaške zgodovine Pivka je sestavljena iz treh večjih časovnih sklopov, in sicer: druge svetovne vojne, nekdanje Jugoslavije in samostojne Slovenije.
Obdobje druge svetovne vojne v tankovskem delu zastopata izjemno pomembna tanka: ameriški M3A3 stuart in sovjetski T-34-85. Prvi predstavlja 1. tankovsko brigado NOVJ – prvo večjo mehanizirano enoto Titove partizanske vojske, ki je bila ustanovljena ob pomoči zahodnih zaveznikov. Njena bojna pot se je začela z ustanovitvijo v severni Afriki, se prek Italije, kjer so jo dokončno vzpostavili, nadaljevala v južni Dalmaciji in končala z osvoboditvijo slovenskega Primorja, Istre in Trsta. Drugi, tank T 34-85, predstavlja 2. tankovsko brigado NOVJ, ki je bila ustanovljena 6. oktobra 1944 v takratni Sovjetski zvezi (jedro brigade je tvorilo 600 vojakov prekomorcev, ki so jih z letališča Bari napotili v Kolomno v SZ) in je pomembno prispevala k zlomu nemške obrambne linije v Sremu (Vojvodina) ter tako omogočila osvoboditev severnega dela Bosne in Hrvaške. Oba eksponata sta izjemno pomemben spomin na številne slovenske fante, ki so kot prostovoljci iz zavezniškega ujetništva (severna Afrika, Sovjetska zveza) prestopili v partizanske enote in prispevali k zlomu neofašizma na tleh nekdanje Jugoslavije. Ta je po drugi svetovni vojni krenila na pot nove politične ureditve, kar je precej vplivalo na razvoj oboroženih sil. Za začetno obdobje je značilno veliko naslanjanje na Sovjetsko zvezo, zato se bo v zbirki pojavil tank T-34-85 v različnih izvedbah.
Po začetnem povojnem obdobju je leta 1948 oborožitveni načrt varšavskega pakta Jugoslavijo nekako izločil iz skupine pravovernih komunističnih držav, kar je izzvalo otoplitev odnosov z zahodnimi državami, ki so Jugoslaviji v začetku 50. let minulega stoletja namenile izdatno vojaško in gospodarsko pomoč. V ta sklop sodi ameriška oklepna tehnika, v kateri so tanki: M4A3 sherman, M47 patton, lovec na tanke samohodni top M-36 jackson, M-32 TRV in oklepna vozila M-3 scoutcar ter M-8 greyhound. Ko pa so ob koncu 50. let spet vzpostavili prijateljske politične odnose s Sovjetsko zvezo, je to zelo hitro pomenilo vnovično uvajanje sovjetske tehnike v oborožene sile. V ta sklop sodi sovjetska oklepna tehnika, ki se lahko razdeli na bojne tanke (T-55 in T-72), lahke tanke (PT – 76), oklepna vozila (BTR – 50 in BTR – 60), izvidniška vozila (BRDM – 2), samohodno topništvo (2S1 122mm gvozdika) ter vozila zračne obrambe (strela – 1). Najštevilčnejši predstavnik je tank T-55 v različnih izvedenkah, kot najpomembnejši bojni tank, tank mostonosec MT – 55A in JVBT – 55A, samohodni protiletalski top ZSU-57-2 S-68. Sovjetska vozila so glavnina zbirke. V njej je posebna pozornost namenjena oklepni tehniki jugoslovanske izdelave, saj so pri projektiranju in izdelavi te sodelovala številna slovenska podjetja, zato ta del predstavlja domačo tehnično dediščino. V tem delu so predstavljeni najpomembnejši bojni tank M-84 in bojno vozilo pehote BVP-M-80A. Lahka oklepna vozila BOV v vseh izvedenkah so še posebej vredna ogleda, saj so bila v celoti izdelana v Sloveniji.
Po letu 1991 je Slovenska vojska sprejela v oborožitev večino tehnike, ki jo je že prej uporabljala JLA. Tu velja omeniti posodobljena bojna tanka M-84 in M-55S, ki so jima slovenski strokovnjaki s svojim znanjem in veščinami izboljšali zmožnosti in podaljšali življenjsko dobo.

Rovokopač BTM-3

Nebojna vozila
Nebojna vozila praviloma niso oborožena ali oklepljena in so namenjena predvsem za prevoz ljudi in gmotnih tehničnih sredstev ali pa za izvajanje posebnih nalog. Za prevoze so namenjeni predvsem tovornjaki, vlačilci, različne prikolice, terenski avtomobili, potniški avtomobili, kombinirana vozila in avtobusi. Vse vojske pa uporabljajo tudi druga posebna nebojna vozila, zasnovana za logistično podporo ali za natančno določene naloge, za katere so zgrajena, kot so rovokopači, avto-žerjavi, mobilne avtodelavnice, tovornjaki – mostovi, cisterne, gasilska vozila, buldožerji, bagri in druga vozila za posebne namene. Prevoz vojakov in materiala ter oskrba so bili za vojskovanje pomembni v vseh zgodovinskih obdobjih. Že Aleksander Veliki je na svojih pohodih uporabljal približno 2500 vprežnih voz, predvsem za prevoz hrane in opreme. Živali in vprežni vozovi so ostali najpomembnejše prevozno sredstvo do industrijske revolucije, ko se je pojavila železnica. Novo obdobje se je začelo v začetku 20. stoletja z razvojem avtomobilov. Že med prvo svetovno vojno so začeli za prevoz ljudi in sredstev uporabljati tovornjake, ki so med drugo svetovno vojno popolnoma izrinili vozove in vprežne živali.
Večina eksponatov zbirke nebojnih vozil VMSV je dediščina nekdanje Jugoslavije. Nekaj jih tvori oklepno-artilerijsko zbirko v Pivki (sovjetski rovokopač BTM 3 in angleški avto-žerjav coles ADT 20.2), priljubljeno terensko vozilo Puch-Styer »pinzgauer« pa je na ogled v Zbirki motociklov na Vranskem, v zbirki je tudi še nekaj tovornjakov sovjetske proizvodnje (polagalec mostov KRAZ 255B). Posebno mesto v zbirki nebojnih vozil imajo tovornjaki Tovarne avtomobilov Maribor (TAM 4500, TAM 110, TAM 150 in druge izpeljanke), ki so bili veliko let glavnina prevoznih zmogljivosti jugoslovanske vojske in so jih v celoti izdelovali v Sloveniji. Začeli so že kmalu po drugi svetovni vojni. Ta vozila so slovela po trpežnosti in zanesljivosti, prepeljala so ogromno slovenskih fantov.