Vstopna stran Razstave
  • Decrease font size
  • Default font size
  • Increase font size
Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Majster

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>

Boji na Koroškem, november 1918

Prva enota, ki je prišla na Koroško 6. novembra 1918, je bil oddelek nadporočnika Franja Malgaja. Podrejen je bil Štajerskemu obmejnemu poveljstvu, nastanjen je bil na Prevaljah.
23. novembra je oddelek vkorakal v Pliberk.
Za izvedbo zasedbe Koroške je bil 8. novembra 1918 imenovan stotnik Alfred Lavrič, ki je 13. novembra prek Ljubelja poslal prvi oddelek. Zasedel je Podjuno in Borovlje, 14. novembra pa je oddelek prostovoljcev zasedel Ljubelj.

Šentjur pri Celju, Rojstna hiša nadporočnika Franja Malgaja

Nadporočnik Franjo Malgaj decembra pri Velikovcu. Malgajeva četa je na prošnjo Narodnega sveta za Mežiško dolino že 6. novembra 1918 odšla iz Celja, zasedla najprej Mežiško dolino, konec novembra pa vzhodno Koroško.
Franjo Malgaj je padel 6. maja 1919 blizu Raven na Koroškem.

Malgajevi borci nad Labotom
Nadporočnik Franjo Malgaj je 24. novembra 1918 poročal generalu Rudolfu Maistru o organiziranosti slovenske vojske na Koroškem.

Poročilo se je glasilo:
  • 1. odsek: zahodni del južne Koroške, poveljnik stotnik Alfred Lavrič, sedež v Borovljah,
  • 2. odsek: narodne straže okoli Žitare vasi, poveljnik stotnik Rudolf Knez,
  • 3. odsek: oddelek nadporočnika Franja Malgaja s sedežem v Pliberku in oddelki narodne straže v Libeličah, Guštajnu, na Prevaljah, v Mežici in Črni, v Globasnici, Šmihelu in v Blatu.
30. novembra je Malgajev oddelek zasedel Velikovec, kar je sprožilo spor zaradi različnih razlag veljavne demarkacijske črte.



Borci za severno mejo artilerija v Velikovcu

Koroški prostovoljci Malgajeve enote na položajih, decembra 1918

Stotnik Alfred Lavrič je bil v začetku novembra 1918 imenovan za poveljnika Obmejnega poveljstva za Koroško. Po uspehih na Koroškem južno od Drave je postal major, sredi decembra 1918 pa je bil imenovan za poveljnika zahodnokoroškega obmejnega poveljstva. Koroški Nemci so ga januarja 1918 v ofenzivi ranili in zajeli blizu Borovelj. Umrl je leta 1935 v Mariboru.

Srečko Puncer iz Braslovč se je prostovoljno vključil v boje za slovensko severno mejo na Koroškem. V Velikovcu je urejal slovensko glasilo Jugoslovenski Korotan. Ubit je bil 29. aprila 1919 v Vovbrah na Koroškem.

Cestna zapora na Koroškem

Malgajeva četa v Guštajnu, danes Ravne na Koroškem
 

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>