Vstopna stran Razstave
  • Decrease font size
  • Default font size
  • Increase font size
Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Majster

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>

Prevzem vojaške oblasti na Štajerskem

S soglasjem Narodnega sveta za Štajersko je 1. novembra 1918 major Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. Imenovan je bil v čin generala, poveljeval pa je vsem enotam na slovenskem Štajerskem.
V prvih dneh novembra sta bila generalu Maistru v veliko pomoč stotnik Edvard Vaupotič, ki je poveljeval enotam na levem bregu Drave, in ognjičar Joško Slobodnik, ki je vodil topniška polka, v katerih so ostali le Slovenci na desnem bregu Drave.

Ob razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države SHS in Nemške Avstrije med državama ni bila določena meja ali razmejitvena črta. Predvsem obmejne kraje sta si lastili obe državi. Narodna vlada v Ljubljani meji ni namenjala dovolj pozornosti. Menili so, da bomo Slovenci na mirovni konferenci brez težav dosegli ugodno postavitev meje.

Mariborske Nemce je v prevratnih dneh vodil občinski svet, ki so ga sestavljali predstavniki nemških meščanskih strank. Nemci so po razpadu Avstro-Ogrske delovali zelo preplašeno in neodločno. Menili so, da je iz taktičnih razlogov Slovencem treba popuščati. Varnost življenja in premoženja so postavili na prvo mesto. Kljub negotovosti so bili prepričani, da bo Maribor ostal nemški. Občinski svet mesta Maribor je 30. oktobra 1918 sprejel sklep, da je Maribor del Nemške Avstrije.

Ognjičar Joško Slobodnik je ob prevratu vodil slovensko vojsko v obeh topniških polkih v Mariboru in na desnem bregu Drave.

Narodni svet za Štajersko je Rudolfa Maistra 1. novembra na njegovo zahtevo imenoval v generala in vrhovnega poveljnika za južno Štajersko. V Ljubljani niso bili zadovoljni, decembra so mu podelili čin polkovnika z značajem generalmajorja.

Okrajno glavarstvo v Mariboru, pozneje sedež Štajerskega obmejnega poveljstva

Domobranska - Meljska vojašnica - K. K. Landwehr Kasarne. V vojašnico so preuredili opuščen parni mlin v Melju, ki ga je že leta 1863 za namestitev vojaštva odkupil tedanji mestni župan Andrej Tappeinner. Leta 1868 je bil v njej nastanjen 19. deželni strelski bataljon. V letih 1894 in1895 so zgradili nove prostore za vojake in oficirje. Do začetka 20. stoletja so dokončali še vojaški zapor, hleve, skladišča in pisarne.

Rudolf Maister je 9. novembra 1918 izdal razglas o mobilizaciji. Protestirali so tako v Nemški Avstriji kot Narodna vlada v Ljubljani. Kljub protestom je mobilizacija uspela. V Mariboru se je zbralo toliko vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pešpolk. Za poveljnika je bil imenovan Avgust Škrabar.

Topniška (artilerijska) vojašnica v Mariboru, zgrajena je bila leta 1904.
 

<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>