<< Prva stran < Prejšnja123456789Naslednja > Zadnja stran >>
|
Štajerska in Prekmurje, novembra 1918
General Rudolf Maister si je prizadeval, da bi čimprej in čimbolj povečal slovensko vojsko. Nagovarjal je slovenske in jugoslovanske vojake, ki so se vračali z bojišč, naj ostanejo v Mariboru. Ostalo je okoli sto vojakov 2. gorskega strelskega polka in 150 srbskih vojakov, ki so se vračali iz avstrijskega vojnega ujetništva. Za pomoč je prosil tudi vlado v Ljubljani, vendar so ga v Ljubljani zavrnili.
General Maister je pri svojem delovanju naletel na veliko ovir. Na vsak njegov ukrep so se odzvali Nemci.
Narodna vlada v Ljubljani mu ni pustila samostojnosti. Podporo je imel le v Narodnem svetu za Štajersko. Vendar je general Maister ukrepal tako, kot je mislil, da je prav.
|
Novembra leta 1918 je bila v slovenski vojski ustanovljena letalska stotnija. Piloti pred lovskim letalom, pred majsko ofenzivo na Koroškem leta 1919.
|
Maribor - Kadetnica
Zgrajena je bila v letih 1853-1856, po koncu prve svetovne vojne je bila med leti 1918 in 1919 v njej Kraljevska vojaška realka
|
Franc Cvirn, v bojih za severno slovensko mejo poveljnik mestnega (štacionskega) poveljstva v Mariboru (tedaj je bil major, pozneje je dobil čin podpolkovnika)
|
Stotnik Eminij Jurišič je s hrvaškimi enotami sodeloval pri zasedbi Medmurja in Prekmurja, po krajših spopadih pa je zasedel tudi Mursko Soboto.
|
|
Maribor, pešadijska vojašnica ob današnji Tržaški cesti, zgraditi jo je dal mariborski mestni svet v letih 1894/95
|
Proslava osvoboditve v Radgoni, leta 1918
|
|
Prekmurju novembra 1918 ni kazalo dobro. Tam ni bilo narodnih svetov in ne slovenske vojske, ki bi prevzela oblast. V Ogrski deklaracijsko gibanje ni moglo zaživeti, Madžari so imeli Prekmurje trdno v svojih rokah. Ob podpisu premirja z Madžarsko v Beogradu 13. novembra 1918 so določili razmejitveno črto na Dravi, s čimer zaradi Medjimurja niso bili zadovoljni Hrvati, še manj pa Slovenci. Od 4. do 6. novembra 1918 je prišlo v Prekmurju do manjših uporov proti grofom, veleposestnikom in uradnikom, vendar sta jih vojska in orožništvo krvavo zatrla. Zadušen je bil tudi upor v Medjimurju.
|
Nadporočnik Benedikt Zeilhofer, poveljnik šeste čete Mariborskega pešpolka v Radgoni, je bil v začetku februarja 1919 v spopadih z nemško vojsko v Radgoni ranjen.
|
Pripadniki dobrovoljske Sokolske legije v Prekmurju, leta 1919.
Vojaki so še v avstrijskih uniformah z jugoslovansko trobojnico na kapah.
|
Topništvo na pohodu, Radenci, 25. marec 1919
|
Maksim Gaspari: “Tam na laškem griču ...”
|
Maksim Gaspari: “Če me kugla zna zadeti ...”
|
|
|
Razstave
