Fotografija: Carmen Kos

Najvišje priznanje Teritorialne obrambe Republike Slovenije in danes Ministrstva za obrambo je nastalo iz znaka Teritorialne obrambe, ki je bil prvič predstavljen aprila 1991, uradno pa predpisan z Odlokom o oznakah v Teritorialni obrambi Republike Slovenije maja 1991. Priznanje, ki se je sprva imenovalo častni vojni znak Teritorialne obrambe Republike Slovenije, se je podeljevalo njenim pripadnikom, danes pa se kot častni vojni znak podeljuje pripadnikom Slovenske vojske za izjemno hrabrost ali za posebno požrtvovalnost pri izvajanju nalog v miru ali vojni. Prvič so častni vojni znak za zasluge v vojni podelili 26. oktobra 1991 v Luki Koper, in sicer 16 pripadnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije, med njimi osmim posmrtno in pripadniku policijskih enot. Posmrtno so priznanje prejeli pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije - Edvard Peperko, Jernej Molan, Miroslav Moljk, Peter Petrič, Stanislav Požar, Vincenc Repnik, Franc Uršič, Anton Žakelj, ostali prejemniki pa so bili Branko Bratkovič, Ivan Britovšek, Miroslav Debelak, Bogdan Jenko, Srečko Lisjak, Roman Marguč, Jože Šoštarič, Marjan Trope ter pripadnik policijskih enot Republike Slovenije Milan Kangler. Leta 1993 je bilo za zasluge v vojni podeljenih še pet priznanj, in sicer štirim posameznikom, eno pa enoti Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Med pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije so priznanje prejeli - Milan Bolkovič, Franc Krenčnik, Dimitrij Lokovšek in kot pripadnik policijskih enot Republike Slovenije tudi Robert Kešpert. Častni vojni znak za zasluge v vojni je prejela tudi enota Teritorialne obrambe Republike Slovenije, in sicer Samostojna bojna skupina 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe.