foto: mag. Matjaž Ravbar

Smerno krilo je narejeno iz lesenega ogrodja in platnene prevleke, ki je prebarvana v rumeno barvo. Visoko je 155 cm, v širino pa meri do 85 cm. Prva stranica je vertikalno ravna, zadnja pa je zaobljena in je najširša na približno dveh četrtinah višine ter se nato proti vrhu zoži. Na prvi stranici so tri pritrdilne točke, odprtina za električno napeljavo ter dva stranska vodila. Na zadnji stranici pa je na najširšem delu lučka/svetilka, nad njo pa trimer smeri na čigar levi strani je napis v črni barvi »Ne diraj«. Na zgornjem delu (na obeh straneh) je nalepljena slovenska zastava, na sredini pa po vsej dolžini jugoslovanska zastava.

Med leti 1956 in 1964 je bilo v podjetju Ikarus iz Zemuna izdelanih 110 primerkov letala Aero – 3, ki so v Jugoslaviji služili za šolanje tako vojaških kot tudi civilnih pilotov. Gre za nizkokrilno propelersko letalo z nezložljivima prednjima nogama. Tip letala je na slovenskem nebu letel v okviru Trenažne eskadrilje ter v posameznih Aeroklubih.

Letalo, kateremu je pripadalo smerno krilo, je sprva delovalo v Jugoslovanskem vojnem letalstvu, kasneje pa pod civilno oznako YU – CPX letelo pri AK Celje. Leta 1979 so letalo, ki je bilo potrebno obnove, prodali v AK Maribor. Obnove se je leta 1991 lotil Branko Bunderla in jo leta 1995 po več kot 1800 opravljenih delovnih urah dokončal. Letalo je bilo registrirano pod oznako S5-MBB, hkrati pa je bilo označeno tudi z originalno oznako Jugoslovanskega vojnega letalstva 40199. Zaradi rumene barve je letalo dobilo nadimek »kanarček«. Od obnove naprej je letalo redno sodelovalo na vseh domačih in bližnjih tujih letalskih mitingih. 9. 9. 2011 je letalo strmoglavilo pri Mislinjski Dobravi (Turiška vas). Junija 2016 je AK Maribor Vojaškemu muzeju SV podaril edini preostali nepoškodovan del strmoglavljenega letala – smerno krilo.